Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano: Raziskava med deležniki v verigi preskrbe s hrano na temo Vpliv inflacije na odnose v verigi, november 2022
Preskrba s slovenskimi živili v Sloveniji
Kot varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano spremljam dogajanja v celotni verigi preskrbe s hrano, od pridelovalca do potrošnika. Potrošnik nekako narekuje dogajanja v celotni verigi, seveda pa je za to spodbujen s strani različnih dejavnikov, kot so odločevalci (politika), javno mnenje, mediji, družbena omrežja in podobno.
Slovenski potrošnik še vedno največ kupuje v trgovinah oz. trgovskih verigah. Kar velik del potrošnikov kupuje tudi neposredno na kmetijah, pomemben delež pa predstavlja tudi lastna pridelava potrošnikov.
Z izjemo cenovnega vidika, večina potrošnikov pozitivno ocenjuje ponudbo slovenskih živil. Še največ, kar 80 % zajetih v raziskavo je mnenja, da je kakovost slovenskih živil vsaj dobra. Med opredeljenimi anketiranci jih 62 % meni, da je širina ponudbe slovenskih živil vsaj dobra. Ceno slovenskih živil kot vsaj dobro medtem ocenjuje 40 % opredeljenih anketirancev. Za večino potrošnikov se obseg nakupov živil slovenskega porekla ne spreminja. Med tistimi, ki so spremenili svoje nakupne navade pa je večji delež tistih, ki kupujejo manj slovenskih prehranskih izdelkov. Razlog za spremembo nakupnih navad predstavlja višja cena.
Pomemben »potrošnik/kupec« v verigi preskrbe s hrano so javni zavodi.
Glavni dobavitelj javnim zavodom so slovenski pridelovalni obrati in trgovina. Manj pa odkupujejo direktno od pridelovalcev, še manj pa od kmetijskih zadrug.
Potrošniki opažajo, da so se cene v obdobju inflacije slovenskih živil zvišale. V verigi preskrbe s hrano deležniki tudi v obdobju inflacije še vedno nastopajo individualno, ne kot veriga, kar se na koncu pozna v dražjih živilih za potrošnika. Veriga preskrbe s hrano naj deluje tako, da so vsa tveganja enakomerno porazdeljena po verigi. Vzpostavljeni naj bodo pošteni in transparentni odnosi. Preprečevanju zvišanja cen živil pripomorejo tudi direktni nakupi, predvsem pri pridelovalcih, vpliv ima tudi samooskrba.
Primerjava percepcije moči med deležniki v verigi preskrbe s hrano
Večina deležnikov si je enotnih, da so najšibkejši člen v verigi pridelovalci in najmočnejši člen v verigi pa trgovine. Izjema je le predstavnik edine trgovine, ki je sodelovala v raziskavi, ta meni, da je najšibkejši člen potrošnik.
Trenutno stanje v verigi je slabo, kar je razvidno tudi iz izvedene raziskave. Predstavnik edine trgovine zajete v vzorec meni, da ni niti dobro niti slabo. Delež tistih, ki menijo, da je stanje v verigi dobro je največji med predstavniki javnih zavodov in med splošno javnostjo. Med predstavniki zadrug je mnenje deljeno.
Na razmerje moči v verigi preskrbe s hrano je vplivala tudi inflacija v letu 2022, ki je vplivala na poslabšanje ravnovesja v verigi. Glavni razlogi za to so prenizke odkupne cene, ki jih spremljajo visoki proizvodni stroški ter visoke marže trgovcev. Slaba organiziranost členov verige, pomanjkanje regulacije cen ter prekomernega uvoza tujih izdelkov so tudi pomembno vplivali na poslabšanje ravnovesja. Vse to ima vpliv tudi na pogajalski položaj med dobavitelji in kupci.
Kriza, skupaj z inflacijo sta povzročili tudi težave pri odkupu, tako pri samih kmetijskih zadrugah kot pri pridelovalcih. Zanimivo pa je, da teh težav ni evidentirala trgovina, čeprav so težavo s trgovino izpostavili javni zavodi.
Vsi deležniki v verigi preskrbe s hrano, z izjemo trgovine, ugotavljajo, da je najšibkejši člen v verigi tudi v obdobju inflacije in krize pridelovalec, najmočnejši pa trgovina. Ugotovljeno je tudi, da deležniki opažajo, da se je ravnovesje v verigi v letu 2022, v obdobju inflacije, poslabšalo. Poslabšal se je tudi njihov pogajalski položaj. Na nivoju pridelovalcev je potrebno peljati aktivnosti v smeri povezovanja. Tu predlagam večjo vlogo predvsem zadružnega sistema in politiko države, ki bo spodbudna za povezovanje pridelovalcev.
Nedovoljena ravnanja in vpliv na verigo preskrbe s hrano
Nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s hrano so določena z Zakonom o kmetijstvu. Deležniki v verigi preskrbe s hrano so mnenja, da se obseg nedovoljenih ravnanj med inflacijo in krizo ni niti povečal niti zmanjšal. Da je stanje slabše, v največji meri menijo predstavniki javnih zavodov. Da je nedovoljenih ravnanj manj pa po drugi strani meni tretjina predstavnikov anketiranih predelovalcev.
Najpogostejša nedovoljena ravnanja tako v odnosu z dobavitelji kot z odjemalci so plačilna nedisciplina, neupoštevanje pogodb, neupoštevanje dogovorjenih cen, zamudne dostave ter nezadostna ponudba.
Prisotnost nedovoljenih ravnanj po oceni večine deležnikov ostaja v podobnem obsegu tudi med inflacijo. Nekoliko manjši obseg zaznava manjšina pridelovalcev in predelovalcev, rahlo večji obseg pa manjšina zadrug in javnih zavodov. Deležniki naj imajo med seboj transparentne poslovne odnose, poveča naj se stopnja zaupanja, zagotavlja pričakovana in dogovorjena kvaliteta ter spoštovanje vseh dogovorov (tako dolgoročnih dogovorjenih s pogodbami kot kratkoročnih povezanih s konkretnimi rokovno dogovorjenimi dobavami). Sankcije naj bodo sorazmerne glede na obseg poslovanja (tako količinskega kot finančnega).
Težave pri odkupu ali prodaji slovenskih prehrambnih izdelkov v obdobju inflacije v večji meri zaznavajo zadruge in predelovalci (tako v odnosu z dobavitelji ko odjemalci), ter javni zavodi pri odnosu z dobavitelji. Kot eden od najpogostejših nedovoljenih ravnanj se v raziskavi navaja nespoštovanje pogodb (plačilnih rokov, dogovorjenih količin in cen in rokov dobave). V samem poslovnem procesu je potrebno zagotoviti, da dobi končni dobavitelj (to je pridelovalec) plačilo v zakonsko določenem roku, ne glede na to, ali do kupca nastopa direktno ali preko drugega dobavitelja kupcu (npr. preko kmetijskih zadrug). Razmisliti tudi o dopolnitvi 61. b člena zakona o kmetijstvu.
(vpliv na verigo preskrbe s hrano)
Igor Hrovatič Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano
#izjavazajavnost #Preskrbashrano #Varuhodnosovvverigipreskrbeshrano #kmetijstvo #proizvodnjahrane #dvigcen #dvigovanjecen #inflacija
Comments