Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Minilo je prvih 100 dni od imenovanja, v tem času sem se predvsem seznanjal s stanjem na delovnem področju varuha, se pogovarjal z deležniki in postavljal vsebino prioritetam, ki sem jih določil ob nastopu mandata.
Danes želim predstaviti nekatere aktivnosti, ki so v teku oz. jih načrtujem v prihodnje.
Za učinkovito delo varuha sta pomembna dva pristopa:
Prvi je javnost dela, za katero menim, da je ključna za njegovo učinkovitost. V komunikaciji z vami in opozarjanje na stvari, ki bi jih bilo potrebno bodisi spremeniti ali jih dati za zgled ravnanja tudi drugim je mogoče ozaveščati deležnike.
Drugi pristop je če temu rečem tiha diplomacija, kjer poskuša z veliko pogovori sproti reševati manjše težave in se seznanjati z vsem kar je pomembno za delo varuha.
Ob nastopu sem predstavil in komuniciral 3 prioritete:
Ničelna toleranca do nedovoljenih ravnanj oz. nepoštenih praks
Vzpostavitev novega poslovnega modela za certificirano pridelavo in prirejo, s poudarkom na IK in ekološko
Promocija dobrih praks
Najprej glede nedovoljenih ravnanj:
V poslovnih odnosih, vedno ko nastopi nesorazmerje v pogajalski moči, obstaja tveganje za nedovoljena ravnanja. Večino jih naslavlja posodobljen zakon o kmetijstvu. V osnovi jih ločimo na črne prakse, ki so brezpogojno prepovedane, ko sta partnerja v nesorazmerju moči in sive prakse, ki so dovoljene, če so vnaprej in nedvoumno dogovorjene v pogodbi ali pisnih dogovorih.
Njihovo zaznavanje je mogoče edino s prijavo, torej poročanjem o tem varuhu ali Agenciji za varstvo konkurence, ki izpeljeta nadaljnje postopke na način, da prijavitelj in njegovo poslovanje s kupcem zaradi tega ker je vložil prijavo, ni ogroženo. To je lahko tudi samo namig ali informacija o tem da se dogajajo prakse, ki gredo v škodo šibke stranke v poslovnem odnosu.
Neredko se lahko zgodi tudi, da imata stranki različno mnenje o tem kaj je nedovoljeno ravnanje. Tudi v tem primeru je pomembno zaznavanje in nato tolmačenje zakonodaje.
Zato je pomembno in apel preko vas, da se tisti, ki menijo, da so bili deležni nedovoljenih ravnanj obrnejo na varuha ali AVK.
Drugi del je ozaveščanje o nedovoljenih ravnanjih. Ta lahko nastanejo tudi zaradi nevednosti ali nezavedanja, ker so postale recimo temu običajne zaradi njihove uporabe v poslovnih razmerjih daljše časovno obdobje. V naslednjem obdobju nameravam temu posvetiti tudi več časa za pripravo serije člankov za člane verige, ob pomoči ministrstva, saj je ena od ugotovitev prejšnjega varuha da obstaja različno razumevanje deležnikov.
V to prioriteto sodita tudi področje pogodbenih odnosov in označevanje in navajanje porekla.
Obe področju imata pomemben vpliv na položaj dobaviteljev, ki so pridelovalci oz. rejci ali predelovalci, ki uporabljajo lokalne proizvode v svojem procesu.
Pogodbena razmerja so ključna za predvidljivost poslovnega razmerja in morajo temeljiti na sporazumu in ne na pogajalski moči. V primerih sivih praks lahko vsebujejo tudi »vzemi ali pusti« ravnanje, ki je nedovoljeno ravnanje.
Potrebno pa je vedeti, da obstajajo posebnosti v različnih sektorjih in jih ni mogoče enotno obravnavati. Letos poleti sem za vse deležnike pripravil kratko anketo za področje zelenjave, s katero sem želel pridobiti horizontalen pogled v tej panogi, tudi z vidika nadaljnjih aktivnosti.
Z anketo sem želel pridobiti
informacijo o odzivnosti deležnikov na aktivnosti varuha
potrditev informacije o velikosti sektorja v verigi preko večjih trgovskih sistemov
načinu sklepanja pogodb
razmerjem med številom slovenskih in drugih dobaviteljev
mnenje o možnosti vzpostavitve močnejše verige, z vidika razmisleka o pobudi za eno od oblik dogovora o sodelovanju, kot na primer medpanožne organizacije, kodeksa ravnanja, zaveze ali kakšne druge oblike dogovora oz. sodelovanja.
Vprašanja, ki sem jih poslal deležnikom:
Število dobaviteljev/kupcev glede na organizacijsko obliko (kmetija, s.p. gosp. družba, zadruga)
Število dobaviteljev/kupcev s sedežem v RS, glede na način sklenitve pogodbe
Letna pogodba o dobavi zelenjave z okvirno količino in okvirnim cenikom: ____
Letna pogodba o dobavi zelenjave z okvirno količino in načinom določanja cene: ____
Letna pogodba o dobavi zelenjave z načinom določanja cene: ____
Letna naročilnica: ____
Tedensko naročilo z naročilnico: _____
Druga oblika pogodbenega razmerja (navesti): ___________ __
Kombinacija različnih zgoraj omenjenih pogodbenih načinov: ____
Skupno število dobaviteljev/kupcev glede na njihov sedež (Slo, EU, tretje)
Mnenje o možnosti vzpostavitve organizirane tržne povezave s trditvijo Da/Ne
Menimo, da bi bilo mogoče vzpostaviti letno načrtovanje količin pridelkov zelenjave po posameznih vrstah zelenjadnic pri znanih dobaviteljih
Trg z zelenjavo je tako specifičen, da ni mogoče na letni ravni načrtovati obsega nabave pri posameznem dobavitelju
Ali bi bilo po vašem mnenju možno vzpostaviti model oblikovanja cen zelenjave, ki bi vnaprej lahko določil predvidljivost cen
Odziv je bil bolj skromen, kar pripisujem času v katerem je bila izvedena (avgust), in mogoče tudi odnosu do vloge varuha.
Poslano je bilo 8 trgovcem, preko zadružne zveze, Zbornice KŽP, ZZS in KGZS pa tudi pridelovalcem.
Odzvalo se je 5 trgovcev s tem, da eden ni želel posredovati podatkov oz. stališča ostali so anketo izpolnili. Tako okrnjeni podatki kažejo, da je v poprečju nekaj nad 40 dobaviteljev trgovcem, med dobavitelji je petina kmetij, nekaj zadrug, večina je gospodarskih družb. Imajo pogodbe, večina letno s količino in ceno - dve tretjini, okvirni sporazum – tretjina. Na strani dobaviteljev iz Slovenije je število mnogo večje kot na strani tujih.
Večina se strinja, da bi bilo mogoče načrtovati količino prodaje, omenjajo pa naravne razmere kot tveganje. Večina se ne strinja, da je trg z zelenjavo tako specifičen, da ni mogoče načrtovati na ravni dobavitelja.
Na polovico so razdeljeni glede mnenja, da bi bilo mogoče oblikovati model za določanje cen.
Ob tem se ponovno tako kot že na mnogih srečanjih tudi meni postavlja vprašanje, kje so razlogi, da ne pride do oblikovanja organizacije proizvajalcev, s katero bi se lahko odpravilo marsikatero težavo v tem sektorju. Upam, da mi bo uspelo pridobiti pridelovalce, da bi o tem spregovorili tudi na posvetu, ki bi ga s tem v zvezi organiziral.
Področje porekla živil je izjemno pomembno. Zlorabe pri navajanju porekla so izjemno škodljive, še posebej v sektorjih, kjer je poreklo za potrošnike pomemben del odločanja o nakupu.
S tem v zvezi podpiram različne prakse, kot na primer ugotavljanje porekla z Metodo genetskega nadzora kot ga uveljavlja Društvo rejcev krškopoljskih prašičev, kjer so rezultati pokazali da prihaja do potvorb porekla. Izvajajo se tudi drugi projekti laboratorijskega preverjanja porekla, ki v naslednjih letih lahko preidejo v operativno rabo. Področje bom skrbno spremljal in glede na ugotovitve tudi načrtoval aktivnosti.
Podpiram tudi pobudo evropske čebelarske zveze da se bolj odločno poskrbi za sistemsko ureditev pojava ponarejenega medu na evropskem trgu.
Vzpostavitev novega poslovnega modela za certificirano pridelavo in prirejo, s poudarkom na IK SI in ekološko.
Certificirani sistemi dajejo jamstvo vsem v verigi glede navedb, ki so značilne za posamezne sheme. Sheme, ki vključujejo trajnostna načela je potrebno naslavljati drugače, kot netrajnostne.
Izbrana kakovost Slovenija, je garancija za poreklo skozi celoten proces od pridelave, prireje in predelave ko končnega izdelka ob upoštevanju nadstandardnih zahtev. Ekološki proizvodi upoštevajo vsa načela trajnostne pridelave in kot taki prav tako posebno obravnavo.
V verigi preskrbe s hrano potrebujemo nov dogovor, ki bo omogočil dodatno krepitev lokalne preskrbe s hrano. Na terenu je občutiti negotovost glede prihodnosti prehranskega sektorja, zato lahko taka pobuda malenkostno prispeva k optimizmu.
V nadaljevanju želim z deležniki preveriti ali bi bilo mogoče v tem delu postaviti v poslovnih odnosih nekatera načela, za omenjene sheme.
Kot prvo, vsako dogovarjanje in usklajevanje mora potekati skladno s pravili konkurenčnosti, saj mora biti iz tega vidika izvedljivo
Kot drugo, pričakujem, da bo na polici in po verigi navzdol vidna razlika v več pogledih
Pridelovalec mora prejeti višje plačilo v primerjavi z necertificiranim, predelovalcu mora biti priznana kakovost tudi skozi ceno. Edino na način da priznamo višje stroške pridelave in predelave, lahko postopoma pridobimo pridelovalce in predelovalce, da se povečuje obseg ponudbe. To je izjemno pomembno tudi v luči prizadevanj za poštene odnose v verigi in pravičnejše plačilo kmetom. Za trgovce je to pomembno, ker s tem pridobijo ugled, potrošniki menim, da se zavedajo, da je to pomembno zanje na dolgi rok, saj krepijo lokalno preskrbo na trajnosten način.
Kot tretje, v primerih akcijske ponudbe morajo biti pogoji vnaprej dogovorjeni z deležniki in akcijska prodaja izvedena na način, da ne ruši osnovnega koncepta.
Kot četrto, ti izdelki morajo biti posebej izpostavljeni na prodajnih mestih in v komunikaciji s potrošniki, glede na koncept posameznega prodajalca.
Možni so različni pristopi, kot sem omenil že predhodno, od oblikovanja medpanožne organizacije, oblike kodeksa, zaveze ali druge oblike. Glede na odziv, bom tudi predlagal nadaljnje aktivnosti.
V zvezi s tem bi rad poudaril, da se veliko govori o tem in tudi na evropski ravni, kjer se opozarja na šibko pogajalsko moč kmetov in nujnost ukrepanja s tem v zvezi. Prepričan sem, da lahko v naslednjih letih pričakujemo nove zakonodajne rešitve, ki bodo okrepile pogajalsko moč kmetov v verigi. Menim, da lahko naredimo model ki bo zgled dobre prakse.
Promocija dobrih praks
V zvezi s tretjo prioriteto sem opravil razgovore o možnem pristopu in se odločil, da se prouči možnost izvedbe podpore v okviru projekta Agrobiznis – agropodjetnik z novim tematskim področjem kratke verige v dobavi živil z izbiro najboljših praks na tem področju. Menim, da bo na ta način področje strokovno najprimerneje obdelano in imelo velik promocijski učinek.
V zvezi s posebnimi raziskavami še nisem prejel končne odločitve, raziskujem različne možnosti. Posebej me zanima področje cenovnih razmerij v verigi, ki pa je zahtevno in kompleksno in mislim da bom potreboval pragmatičen pristop. Drugo je področje porekla. Raziskal bi rad tudi razloge zakaj, po raziskavi varuha o analize strukture prehranskih izdelkov v letu 2023, več kot polovica potrošnikov meni, da so slovenski izdelki dražji od tujih, čeprav podatki o cenah iz iste raziskave tega ne kažejo.
Opomba:
Informacija je namenjena seznanitvi zainteresiranim, o aktivnostih varuha. Stališča v zapisu so izključno mnenje varuha.
Branko Ravnik
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano