POVZETEK
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano spremlja ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano, objavlja primere dobrih poslovnih praks na svoji spletni strani in o tem obvešča javnost. Pri tem mora delovati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in varovanje poslovnih skrivnosti. V skladu z zakonodajo je pri svojem delu neodvisen in samostojen, materialna in finančna sredstva za njegovo delovanje pa zagotavlja ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
Področja delovanja:
prireja in proizvodnja mesa in mesnih izdelkov,
pridelava in predelava sadja in zelenjave,
prireja in predelava mleka,
proizvodnja drugih živil,
komuniciranje z deležniki in javnostjo.
Poglavitne ugotovitve:
še vedno opažamo različno razumevanje deležnikov nedovoljenih ravnanj po zakonu za isto nedovoljeno ravnanje,
razmere na svetovnih trgih so v letu 2023 vplivale tudi na verigo preskrbe s hrano,
veriga preskrbe s hrano v kriznih razmerah ne deluje,
najšibkejši členi v verigi so dobavitelji – pridelovalci,
inflacija je v letu 2023 vplivala tudi na odnose v verigi preskrbe s hrano,
spletna stran varuha je bila obiskana podobno kot v preteklem letu,
težave pri delovanju varuha se s predlogom sprememb Zakona o kmetijstvu, izvedenih v letu 2023, ne zmanjšujejo. Po mnenju varuha predlog sprememb upošteva zahteve direktive EC glede nepoštenih praks, ne prilagaja pa se dovolj razmeram in stanju v Sloveniji. Oblikovanje dveh ustanov na področju odnosov v verigi preskrbe s hrano je za Slovenijo negospodarno tako z vsebinskega kot tudi organizacijskega in finančnega vidika.
Ugotovitve iz raziskave varuha z naslovom Analiza strukture prehranskih izdelkov v trgovskih verigah
Proizvajalec:
64 % izdelkov slovenskega proizvajalca in 36 % tujega proizvajalca,
najnižji delež izdelkov slovenskega proizvajalca je v izdelčni skupini pekovski izdelki (33 %),
najvišji delež izdelkov slovenskega proizvajalca je v izdelčni skupini meso in mesni izdelki (84 %).
[Ob popisu leta 2018 je bilo na policah glavnih petih trgovskih verig 63 % izdelkov slovenskega proizvajalca in 37 % tujega proizvajalca.]
Znamka:
54 % izdelkov blagovnih znamk proizvajalca in 46 % izdelkov trgovskih znamk,
najnižji delež izdelkov trgovskih znamk je v izdelčni skupini mlevski izdelki (27%),
najvišji delež izdelkov trgovskih znamk je v izdelčni skupini sadje in zelenjava (60%).
[Leta 2018 je bilo zabeleženih 56 % izdelkov blagovnih znamk proizvajalca in 44% izdelkov trgovskih znamk.]
V primerjavi z analizo, opravljeno v letu 2018, se razmerje med izdelki domačih in tujih proizvajalcev na policah slovenskih trgovin ni bistveno spremenilo in ostaja na podobni ravni tudi z vključitvijo preostalih trgovskih verig v raziskavo.
Analiza po posameznih trgovskih verigah v izbranih izdelčnih skupinah razkriva:
najnižji delež izdelkov slovenskega proizvajalca je v trgovini Eurospin (38 %),
najvišji delež izdelkov slovenskega proizvajalca je v trgovini Tuš (69 %),
najnižji delež izdelkov trgovskih znamk je v trgovini Fama (1 %),
najvišji delež izdelkov trgovskih znamk v trgovini Lidl (64 %).
Izsledki analize percepcije potrošnikov kažejo na to, da je večji del potrošnikov pri nakupu mesa in mesnih izdelkov ter sadja in zelenjave najbolj pozoren na poreklo, medtem ko je pri preostalih izdelčnih skupinah večji del potrošnikov bolj pozoren na proizvajalca.
Potrošniki so pri izbiri trgovine v povprečju najbolj pozorni na cene. Ponudba živil slovenskega porekla je med prednostnimi izbirami na četrtem mestu, za lokacijo ter razmerjem med ceno in kakovostjo.
Vzporedna analiza izdelkov v raziskavo zajetih spletnih trgovin in katalogih vseh trgovin kaže na pomanjkljive informacije glede proizvajalca in porekla izdelkov. Skupaj je v vseh katalogih navedena desetina izdelkov slovenskih proizvajalcev ter slaba petina izdelkov slovenskega porekla, pri preostalih podatki niso podani.
Glede na prisotnost oznak, s katerimi trgovci v katalogih poudarjajo slovenske izdelke (slovensko poreklo ali slovenski proizvajalec), ugotavljamo, da je, gledano v celoti, razmerje označenih izdelkov v trgovinah, spletnih trgovinah in katalogih primerljivo. Z oznakami, ki označujejo slovenski proizvod in/ali poreklo, je označena približno četrtina izdelkov. Poudariti pa velja, da je v katalogih vseeno zaznati več s slovenskimi oznakami poudarjenih izdelkov predvsem iz skupine sadje in zelenjava (59 %), kot jih je bilo v času popisa dejansko zaznati v trgovinah (29 %).
Financiranje varuha
je potekalo v skladu s sprejetim proračunom.
Prenos Poročila o delu varuha za leto 2023 in Sklepa Vlade o seznanitvi s poročilom:
Igor Hrovatič Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano v letu 2023
Comments